Računovodske novice

Čeprav je bil Zakon o malem delu (ZMD) sprejet 26. oktobra letos, je bil teden za tem že izglasovan odložilni veto Državnega sveta RS na ZMD. Ob vnovičnem odločanju bodo poslanci za sprejetje zakona potrebovali absolutno večino. Vnovično glasovanje bo predvidoma naslednji teden.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa verjamejo, da bodo z vnovično obravnavo dobili potrebno večino.

Kaj pa Zakon o malem delu, če bo seveda sprejet, pomeni za delodajalce?

Malo delo je plačano, začasno ali občasno delo oziroma trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih neaktivnih oseb, kamor sodi oseba, ki nima statusa dijaka ali študenta, ni upokojena, ni prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot brezposelna oseba, ni zaposlena, ni samozaposlena, nima statusa kmeta, ni edini družbenik zasebne družbe ali zavoda in tudi ni družbenik zasebne družbe ali zavoda, ki je v preteklem koledarskem letu iz naslova udeležbe v dobičku prejela znesek, ki presega povprečno višino minimalne plače v Republiki Sloveniji za to leto in ni vključena v obvezna socialna zavarovanja niti ni v nobenem pravnem razmerju, ki mu nalaga obveznost vključitve v ta zavarovanja.
Dejavnost posredovanja malega dela bodo opravljale izključno organizacije, pooblaščene na podlagi pridobljenega dovoljenja ministrstva za delo. Malo delo bo bolj obdavčeno od študentskega; trenutni 14 % koncesijski dajatvi bo potrebno prišteti še 15,5% za socialne prispevke (prispevka za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, v višini 0,53 %, prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 9,01 % in prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 5,96 %. Delodajalec je na podlagi izpolnjene in potrjene napotnice dolžan zagotoviti upravičencu plačilo za opravljeno malo delo ter obračunati in plačati prispevke za socialna zavarovanja najkasneje do 15. dne v naslednjem mesecu, brezposelne osebe pa morajo o opravljanju malega dela obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Obseg malega dela je tako za delodajalce kot za upravičence omejen; upravičenec lahko malo delo opravlja v obsegu največ 14 ur na teden. Študent ali dijak lahko malo delo opravlja tudi več ur na teden, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne sme preseči dovoljenega obsega ur iz prejšnjega odstavka, preračunanega na letni obseg ur, kar znese 728 ur.
Upravičenec lahko malo delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči zakonsko predpisane omejitve glede števila ur.

Posamičen letni zaslužek od malega dela bo omejen na največ 6000 eur bruto oz. 5100 eur neto. Bruto prejemek upravičenca za opravljeno uro malega dela ne sme biti nižji od 3,50 EUR in ne višji od 8,00 EUR.

Za delodajalce je pomembna še ena omejitev: malo delo lahko naenkrat opravlja toliko upravičencev, da njihovo število ne presega 30 % vseh redno zaposlenih pri tem delodajalcu.