Učinkovite poti izterjave za boljšo likvidnost
Druga možnost, ki še ni povsem razširjena in znana, je pobot preko Davčne uprave RS. Ta se lahko izvede v primeru, da ima podjetje do Davčne uprave odprt dolg iz naslova davkov in prispevkov, na drugi strani pa odprto terjatev do svojega kupca. Postopek je precej enostaven, vse kar podjetje potrebuje, je potrjen Izpis odprtih postavk (IOP), pogoj pa, da kupec, katerega terjatev odstopimo, nima odprtih dolgov do Dursa.
Tretja možnost je sodna izterjava preko izvršbe in sicer na spletnem portalu Centralnega oddelka za verodostojno listino (Covl). Postopek je hiter in prijazen uporabniku. Izvršba na denarno terjatev se lahko predlaga z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ali z izvršilnim predlogom na podlagi izvršilnega naslova (odvisno od tega, ali denarna terjatev izhaja iz izvršilnega naslova ali iz verodostojne listine).
Za konec pa še nekaj nasvetov poklicnih izterjevalcev v izogib težavam pri izterjavi terjatev:
– natančno preverite svoje poslovnih partnerjev – možnost preverjanja poslovnih partnerjev je možna tako preko bonitetnih portalov, kot tudi preko obstoja in časa identifikacijske številke za DDV, preverjanje obstoja neporavnanih obveznosti do države (omogoča DURS), statusu transakcijskega računa (register TRR na portalu Ajpes), kot tudi druga poglobljena preverjanja.
– dobro zastavljen pogodben odnos – v izobig težav pred sodiščem mora vsak izveden posel imeti urejeno pogodbo v skladu z II. poglavjem Obligacijskega zakonika (OZ), kot tudi vse listine, ki iz posla izhajajo. Pogodba mora tako zajemati predmet naročila, ceno, roke dostave, varovalne klavzule kot tudi reševanje reklamacij in reklamacijske roke ter seveda datum in podpis pogodbenih strank. Pri tem morajo pogodbi slediti tudi listine kot so naročilnica, dobavnica, gradbeni dnevnik, račun ipd., ki so osnova tako za knjigovodsko evidentiranje izvedenega posla, kot tudi dokazni material za eventuelni postopek pred sodiščem.
– pravočasno začet postopek izterjave – večina podjetij začne izterjavo šele po 10 dneh zamude s plačilom. Po mnenju poznavalcev naj bi se izterjava začela že 3 dan po zamudi. Pri tem se večina dolžnikov obnaša podobno – najprej poravnajo svoje obveznosti do države in vseh tistih upnikov, ki na njih tudi najbolj pritiskajo.
– dosleden postopek izterjave – pri izterjavi je potrebno biti konsistenten in voditi izterjavo izmenično telefonsko in pisno ter se zavzemati že za izvensodno poravnavo.
Pravica do odklopa
Do 16. novembra 2024 morajo delodajalci v skladu z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D) v svojih internih aktih ...
Krizno likvidnostni kredit - razpis SPS
Slovenski podjetniški sklad je 30.8.2024 objavil nov razpis posojil za blažitev posledic energetske krize. Namenjen je mikro, ...