Računovodske novice

Ob naraščajoči plačilni nedisciplini se veliko podjetnikov znajde pred vprašanjem, kako učinkovito izterjati dolg. Poleg klasičnih opominov in verjetno najbolj učinkovite telefonske izterjave, je upnikom na voljo tudi sodna izterjava preko izvršbe. S tem se spopada skoraj vsako podjetje, pri tem pa mora poznati zakonske okvire in vedeti kako ravnati. Tudi postopki so preko portala Centralnega oddelka za verodostojno listino (Covl) hitri in prijazni uporabnikom.

Pravna podlaga je Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Za vprašanja, ki s tem zakonom niso urejena, se podrejeno uporablja Zakon o pravdnem postopku (v skladu s 15. členom ZIZ).  Zakon o izvršbi in zavarovanju v osnovi loči izvršbo za izterjavo denarne terjatve in izvršbo za izterjavo nedenarne terjatve.

Izvršba za izterjavo denarne terjatve se lahko izvede z naslednjimi sredstvi izvršbe:

• na premičnine,
• na denarno terjatev dolžnika (na plačo ali druge stalne prejemke, na terjatev pri organizaciji za plačilni promet),
• na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine, ali da se izroči nepremičnina,
• na druge premoženjske pravice (na vrednostne papirje in nematerializirane vrednostne papirje),
• na delež družbenika,
• na nepremičnine.
Izvršba na denarno terjatev se lahko predlaga z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ali z izvršilnim predlogom na podlagi izvršilnega naslova (odvisno od tega, ali denarna terjatev izhaja iz izvršilnega naslova ali iz verodostojne listine). V računovodskem servisu Mojračunovodja strankam nudimo brezplačno pripravo in vlaganje predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine za izterjavo denarnih terjatev.

Vsebina predloga

V predlogu je potrebno navesti:

• podatke upnika in dolžnika,
• dolžnikove identifikacijske številke, če upnik z njimi razpolaga (npr. EMŠO, davčna številka),
• izvršilni naslov oziroma verodostojno listino,
• dolžnikovo obveznost,
• sredstvo in predmet izvršbe,
• druge podatke, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi (npr. podatke o izvršitelju).

Vsebina predloga za izvršbo za izterjavo denarne terjatve se razlikuje po tem, ali gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine ali izvršilnega naslova, nato pa še po tem, katero(a) sredstvo(a) izvršbe upnik predlaga. Sodna taksa za tako vložen predlog za izvršbo znaša 36 eur, kadar se izvršba predlaga na dolžnikova sredstva pri organizaciji za plačilni promet (TRR). Postopek je sledeč: preko portala Covl vložimo predlog za izvršbo ter plačamo sodno takso. Po plačilu sodišče izda sklep o izvršbi ter ga posreduje tako dolžniku kot upniku. Ko sklep postane pravnomočen (torej ko se po zakonu šteje kot prejet), sodišče potrdilo o pravnomočnosti posreduje organizaciji za plačilni promet (banki dolžnika), ta pa opravi rubež in prenos sredstev na upnikov transakcijski račun.