Računovodske novice

Konec marca sta bila sprejeta dva zakona, ki za vse zavezance prinašata kar nekaj novosti. Ker sta oba zakona za mnogo zavezancev še vedno nerazumljiva, v nadaljevanju pojasnjujemo nekaj bistvenih značilnosti.

Z uveljavitvijo ZDDV-1D še vedno velja, da si davčni zavezanec lahko odbija DDV v davčnem obdobju, ko prejme račun. Če bo tak račun poravnal v rokih, ki so določeni v ZPreZP, ta pravica ostaja nespremenjena.

Pravica do odbitka vstopnega DDV mu ostaja tudi, če računa ne plača, ga pa prijavi v sistem večstranskega pobota, ki je prav tako predpisan v ZPreZP. Tudi v tem primeru si bo davčni zavezanec odbil DDV v obdobju, ko bo prejel račun.

Tako se za davčne zavezance, ki prejete račune plačujejo v rokih, oz. jih bodo pravočasno prijavljali v sistem obveznega pobota, po ZDDV-1D nič ne spremeni – DDV bodo še vedno odbijali v obdobju, ko bo prejet račun.

Pravica do odbitka vstopnega DDV se davčnemu zavezancu ne prizna le, če računa ne bo plačal v roku, določenem z ZPreZP, oz. neplačanega računa ne bo pravočasno vključil v sistem obveznega večstranskega pobota.

ZDDV-1D se uporabi tudi za dobave blaga po 76.a členu ZDDV-1, za katere velja mehanizem obrnjene davčne obveznosti. To pomeni, da si bo davčni zavezanec (dolžnik), ki je dobavitelju (upniku) dolžan le »neto« vrednost dobave blaga oz. opravljene storitve, lahko priznal vstopni DDV le, če bo v roku izvedel plačilo, v nasprotnem primeru bo moral DDV le plačati, ne bo pa si smel uveljaviti vstopnega DDV.

Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih pa uvaja maksimalne plačilne roke in obvezno prijavo zapadlih neporavnanih obveznosti v sistem ePobota, ki ga izvaja Ajpes. Maksimalen plačilni rok med gospodarskimi subjekti je po ZPreZP 60 dni, razen če je s pogodbo določeno drugače, a ne daljši kot 120 dni. Plačilni roki, daljši od 60 dni, ki so bili v pisni obliki dogovorjeni pred uveljavitvijo ZPreZP, ostanejo veljavni. Če plačilni rok ni dogovorjen, znaša 30 dni od prejema računa. Za zamude pri plačilih je po ZPreZP upnik brez predhodnega opomina za vsako terjatev do dolžnika upravičen zahtevati plačilo stroškov izterjave v višini 40 eur (kar pa ne velja za zamude nastale pred 16.3.2011).

V obvezni večstranski pobot tako zapadejo zapadle neplačane obveznosti do dobaviteljev, ne velja pa za zapadle obveznosti iz finančnega leasinga in ostalih finančnih posojil, prav tako ne velja za čezmejne dobave, niti za zaračunane obresti. Zakon se prav tako ne uporablja, če je nad dolžnikom začet insolvenčni postopek, ter za obveznosti, glede katerih poteka spor pri pristojnem sodišču oziroma za katero že poteka izvršilni postopek. Minimalen znesek za prijavo ni določen.

ZPreZP tako dolžnikom po nastanku zamude nalaga obvezno elektronsko prijavo v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki sledi datumu nastanka zamude. To pomeni, da je dolžnik zavezan prijaviti tudi obveznost, ki je zapadla dan pred naslednjim krogom ePobota. Zato menimo, da je za prijavljanje zapadlih neplačanih obveznosti in pravilnost vnosov odgovoren dolžnik sam, saj delo v računovodskem servisu ne omogoča tako ažurnega spremljanja plačil. Prijavljanje zapadlih obveznosti, za katere pobot ni uspel v celoti ali delno v vse naslednje kroge ePobota pa je prostovoljno.

Prijava v ePobot je elektronska, plačljiva storitev (najmanj 1,60 eur ali 1 promil vrednosti). Za pobote v aprilu, maju in juniju dolžnik prijavlja skupen znesek obveznosti do posameznega upnika, v vse nadaljnje pobote pa obveznosti do posameznega upnika po fakturah.

Zaradi relativno kratkega časa od sprejetja zakona in prvega kroga obveznega večstranskega pobota, je temeljni cilj prvega pobota 15. 4. 2011, prijava dospelih in neplačanih obveznosti tistih dolžnikov, ki so bili že na dan uveljavitve zakona, tj. 16.3.2011, v zamudi s plačilom svojih obveznosti. V prvi obvezi ePobot boste tako prijavljali neplačane obveznosti, ki so zapadle že pred 16.3.2011.