Računovodske novice

Kot že v tekočem letu, nas tudi v prihajajočem 2011 čaka nekaj sprememb Zakona o DDV. V Uradnem listu, št. 85/2010, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1C), ki se bo začel uporabljati s 1. 1. 2011. Nekaj sprememb je pomembnih tudi za manjše davčne zavezance, navajamo jih v nadaljevanju.

* Organizacija kulturnih, umetnostnih, športnih ipd. prireditev

Spremenjena določba 29. člena zakona pomeni, da se za storitve organizatorjev kulturnih, umetnostnih, športnih, znanstvenih, izobraževalnih, zabavnih in podobnih prireditev, ki se opravijo davčnemu zavezancu, pri določitvi kraja opravljenih storitev uporabi splošno pravilo – torej so obdavčene po kraju, kjer ima sedež prejemnik storitve. Kadar pa se te storitve opravijo osebi, ki ni zavezanec, pa se omenjene storitve obdavčijo v državi, v kateri dejansko potekajo. Na podlagi spremenjenega pravila se davčnemu zavezancu ne bo treba identificirati v drugi državi članici, če bo tam opravljal storitve za druge zavezance za DDV.

Še vedno pa se te storitve, kot tudi sejmi in razstave, obdavčijo v državi, v kateri te storitve potekajo, če se za te storitve plačuje vstopnina. Pri tem ni pomembno, ali je storitev opravljena zavezancu ali nezavezancu.

* Spremembe davčne stopnje pri dobavi stanovanj

Do sedaj se je od stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, ter delov teh objektov, ki niso del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in njihovimi popravili, obračunaval in plačeval davek po nižji 8,5-odstotni stopnji. Po novi ureditvi je z nižjo stopnjo obdavčena zgolj dobava tistih stanovanj, stanovanjskih hiš in drugih objektov, ki so namenjeni za trajno bivanje, ter deli teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh. Kako določiti, ali je stanovanje del socialne politike, pa predpisuje Pravilnik. Ta pravi, da so stanovanja del socialne politike, če v večstanovanjski hiši ne presegajo 120 m2 oziroma v individualni hiši 250 m2 uporabne površine stanovanja. Uporabna površina stanovanja je seštevek površine bivalnih prostorov.

Stanovanja in stanovanjske hiše so torej še naprej obdavčene po nižji stopnji, če so del socialne politike, druga novozgrajena stanovanja oziroma stanovanjske hiše pa se bodo pri prodaji obdavčevala po splošni stopnji, še naprej pa bo njihova obnova, vzdrževanje ali popravila obdavčena po nižji stopnji, toda le, če material ne bo predstavljal bistvene vrednosti dobave.

* Obrnjena davčna obveznost za dobave odpadkov

Iz priloge zakona se črtajo naslednji odpadki:

– dobava ostankov in drugega materiala, ki ga je mogoče reciklirati in vsebuje železne in neželezne kovine, njihove zlitine, žlindro, pepel, škajo in industrijske ostanke, ki vsebujejo kovine ali njihove zlitine, ter opravljanje storitev izbiranja, rezanja, ločevanja na dele in stiskanje za te izdelke;

– dobava odpadkov iz železa in neželeznih kovin, kot tudi ostružkov, ostankov, odpadkov, rabljenega materiala in materiala, ki ga je mogoče reciklirati, ki vsebujejo odpadno steklo, steklo, papir, karton, lepenko, krpe, kosti, usnje, umetno usnje, pergament, surovo kožo z dlako ali brez nje, kite, tetive, motvoze, vrvi, konopce, kable, gumo in plastiko, ter s tem povezane storitve predelave;

– dobava materiala, navedenega v tej prilogi, po predelavi v obliki čiščenja, loščenja, izbire, rezanja, drobljenja, stiskanja ali vlivanja v ingote;

– dobava ostankov in odpadkov po obdelavi osnovnih materialov.

To pomeni, da od 1. 1. naprej za navedene odpadke ne velja več obrnjena davčna obveznost, temveč se njihova dobava oziroma prodaja obdavčuje po splošni ureditvi. Na ta način zakon zožuje uporabo pravila obrnjene davčne obveznosti samo na dobave odpadkov in ostankov ter rabljenega materiala iz železa in barvnih kovin ter dobavo pol predelanih izdelkov iz železa in barvnih kovin ter s tem povezane storitve predelave.

* Uvoz blaga, ki se nato dobavi v drugo državo članico

Slovenski zakon obravnava pogoje za oproščen uvoz blaga v Slovenijo, če nato zavezanec iz druge države članice to blago prepelje v svojo državo ali drugo državo EU. Enako pravilo pa velja za slovenskega uvoznika, če to blago uvozi v drugi državi članici EU z namenom, da ga dobavi v Slovenijo. Uvoznik mora za uveljavitev oprostitve v trenutku uvoza carinskemu organu predložiti svojo identifikacijsko številko za DDV ali identifikacijsko številko svojega davčnega zastopnika, identifikacijsko številko prejemnika blaga ter dokaz, da je uvoženo blago namenjeno dobavi iz Slovenije v drugo državo članico.

* Odbitek DDV ob registraciji za namene DDV

Iz zakona se črta določba 71. člena ZDDV-1, ki je prepovedovala odbitek DDV, če se je mali davčni zavezanec identificiral za namene DDV. Navedeni popravek zakona tako malim davčnim zavezancem omogoča odbitek vstopnega DDV od osnovnih sredstev, ki so jih imeli na zalogi na dan registracije.

* Višja meja za obračunavanje DDV po plačani realizaciji

Davčni zavezanec lahko uporablja posebno ureditev po plačani realizaciji do zadnjega dne tistega davčnega obdobja, v katerem vrednost obdavčenih dobav v zadnjih 12 mesecih preseže 400.000 eurov, brez DDV (prej 208.000).

* Boj proti davčnim goljufijam – solidarna odgovornost za plačilo DDV

Zakon razširja solidarno odgovornost za plačilo DDV s prejemnika blaga na vse davčne zavezance, ki so udeleženi v verigi dobav ali storitev, za katere se v postopku ugotovi, da so vedeli ali bi morali vedeti da sodelujejo pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Od dneva prejetja obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV.

Enako kot doslej pa mora davčni organ posredovati davčnemu zavezancu, kateremu je opravljena dobava, informacijo o tem, ali je njegov dobavitelj predložil obračun DDV.