Računovodske novice

7. oktober. 2009

s.p. ali d.o.o.

Najprej si poglejmo pravno formalno razliko. S.p. – samostojni podjetnik, je fizična oseba, ki opravlja dejavnost. D.o.o., družba z omejeno odgovornostjo, pa je pravna oseba, ki prav tako opravlja neko dejavnost oziroma več dejavnosti.

Pri s.p. imamo tri možnosti plačevanja prispevkov. Prva je plačevanje polnega zneska prispevkov za običajni s.p.. Druga možnost je plačevanje nižjih prispevkov, kar velja za tiste, ki so že zaposleni, ali imajo status dijaka in študenta. Obstaja namreč možnost popoldanskega s.p. (to ni pravni termin) pri katerem se plačuje minimalni pavšal za prispevke. Ta za tiste, ki so zaposleni za 40 ur ali več na teden znaša okoli 30 evrov, za tiste, ki so zaposleni za manj kot toliko ter dijake in študente, pa znaša okoli 130 evrov na mesec. Tretja možnost je normirani s.p., kjer se plačuje vnaprej določeno stopnjo davka. Osnova davka se ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov z razliko od običajnega s.p., kjer se ugotavlja na podlagi prihodkov od katerih odštejemo stroške.

Prednost s.p. pred d.o.o. je tudi v tem, da za s.p. ni potreben osnovni oziroma ustanovni kapital. Temu je tako, ker pri s.p. za plačilo dolgov odgovarjamo z vsem svojim premoženjem, v primeru neplačevanja dolgov nam lahko zasežejo vsa denarna sredstva na tekočem računu ter tudi stvarno premoženje. Pri d.o.o. za odplačilo dolgov jamčimo z ustanovnim kapitalom, ki znaša minimalno 7.500 evrov, vplača pa se lahko tudi v obliki stvarnega vložka. To, da je treba za morebitne terjatve jamčiti s svojim premoženjem, je za podjetnika ena od slabih lastnosti s.p..

Pomembna razlika med s.p. in d.o.o. je pri davkih. Najnižja davčna stopnja pri s.p. je 16 odstotna in trenutno velja do zneska 7.410 evrov. Za dobiček nad 7.410 evrov je potrebno plačati 27 odstotni davek, naslednja stopnja pa je 41 odstotna. Lestvica je progresivna, kar pomeni, da se s povečevanjem davčne osnove povečuje tudi obdavčitev zneska, ki preseže določeno mejo. To je podrobno razloženo v članku obdavčitev s.p..

Pri d.o.o. je obdavčitev fiksna ne glede na dobiček in letos znaša 21 odstotkov (davek na dobiček). Vendar pa je potrebno na teh 21 odstotkov prišteti še 20 odstotkov davka na kapitalske dobičke v primeru, da si želimo izplačati dobiček kot družbenik podjetja. Ta davek plačamo ob izplačilu dividend (dobička).

Plača podjetnika pri s.p. je razlika med prihodki in odhodki (dobiček) in pomeni davčno osnovo. Pri d.o.o. je razlika med prihodki in odhodki dobiček podjetja. Pri s.p. se plača ne šteje v stroške, razen plače morebitnih zaposlenih. V stroške pa se štejejo mesečni pavšalni prispevki, stroški kilometrine ter malica. Pri d.o.o. je nekoliko drugače. Plača je namreč davčno priznani odhodek, kar pomeni, da znižuje davčno osnovo konec leta. To pomeni, da je potrebno plačati manj davka na dobiček.

Denarna sredstva na računu d.o.o. so last družbe in ne družbenikov. Družbeniki s temi sredstvi ne morejo prosto razpolagati, delovati morajo v dobro družbe. Če si jih želijo izplačati, najprej podjetje plača 21 odstotkov davka, nato pa še družbenik največ 20 odstotkov davka na kapitalske dobičke. Denarna sredstva na računu samostojnega podjetnika so njegova last, z njimi lahko prosto razpolaga, obdavčena so po eni izmed davčnih stopenj.

Davčna osnova pri s.p. je razlika med prihodki in odhodki, torej dobiček.

Pri d.o.o. teoretično lahko plačamo samo 21 odstotkov davka na dobiček podjetja (ta davek podjetje plača vsako leto, konec leta). Davek na kapitalski dobiček se namreč vsakih 5 let zmanjša za 5 odstotkov, kar pomeni, da po 20 letih davka ne bi bilo. Seveda je tako ravnanje bolj teoretično kot praktično.

Poglejmo si konkreten primer:

V primeru izplačila dobička lastniku d.o.o. bo ta moral plačati še davek na kapitalske dobičke. Osnovna stopnja v tem primeru znaša 20 odstotkov, vsakih 5 let pa se zmanjša za 5 odstotkov. Če si bo torej družbenik želel izplačati dobiček v višini 1.000 evrov, bo najprej treba od tega plačati davek od dohodkov pravnih oseb po stopnji 21 odstotkov (to plača podjetje konec leta v vsakem primeru). Po plačilu davka ostane torej še 790 evrov.

Denimo, da si družbenik isto leto izplača neto dobiček v višini 790 evrov (kar sicer ni nujno, da stori). V tem primeru bo poleg 21 odstotkov davka od dohodkov pravnih oseb, ki jih je že plačalo podjetje, podjetnik plačal še 20 odstotkov od zneska izplačila dobička v skladu z ZDoh-2. Dobil bo torej 632 evrov dobička, kar pomeni, da bo skupaj plačal 36,8 odstotka davka. Če bi si družbenik dobiček izplačal čez 5 let, bi se stopnja davka na kapitalske dobičke zmanjšala za 5 odstotkov, podobno bi se zgodilo v naslednjih petih letih.