Računovodske novice

6. oktober. 2009

Obvezna vsebina v pogodbi o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi je bistvena za nastanek delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Z njo se podrobneje urejajo medsebojne pravice in obveznosti. Zakon o delovnih razmerjih določa minimalno vsebino urejanja pogodbenega razmerja. Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:

– podatke o pogodbenih strankah, z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža

– datum nastopa dela. Pri tem je potrebno opozoriti, da če tega določila v pogodbi ni, velja kot datum nastopa dela datum pogodbe o zaposlitvi

– naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi. Ta del pogodbe je ena najpomembnejših sestavin pogodbe, zato je pri pisanju tega dela potrebno zelo pazljivo preveriti, ali so delovna mesta in podatkio vrsti dela s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati, v pogodbi opredeljeni tako, da je opredelitev natančna, hkrati pa dovolj fleksibilna, da omogoča optimalno zaposlenost

– kraj opravljanja dela. Ta kraj je lahko določen ožje, kot npr. kraj z ulico in hišno številko, ali pa samo krajevno, vendar je pri tem določanju potrebna previdnost, saj bi bilo s spremembo kraja opravljanja dela bilo potrebno pogodbo o zaposlitvi spremeniti, pri čemer pa mora nasprotna stranka pristati na tako spremenjeno pogodbo. Če ni točno določenega kraja, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca. To določilo bi bilo neustrezno, če ima delodajalec podružnice ali pa opravlja terensko delo

– čas trajanja delovnega razmerja in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas

– določilo ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom

– določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in razporeditvi delovnega časa. V tem primeru bi veljalo pogodbo sestaviti tako, da se sklicuje na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca, ki urejajo ta vprašanja, saj se to pogosto spreminja in bi bilo nesmotrno spreminjati pogodbo zaradi takšnih sprememb

– določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih. Tudi to področje se spreminja, zato je pomembno, kako je to vprašanje opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi

– določilo o drugih sestavinah plače, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in načinu izplačevanja plače

– določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta. Z zakonom je določen minimalni dopust v trajanju 4 tednov, zato se tudi v tem primeru stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca

– dolžino odpovednih rokov. Glede tega določila se lahko stranki sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca

– navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca, oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela

– druge pravice in obveznosti v primerih, določenih s tem zakonom, kot npr. glede dela na domu, dela s krajšim delovnim časom z več delodajalci, začasna napotitev na delo v tujino, dopolnilno delo, konkurenčna klavzula. Za konkurenčno klavzulo izrecno velja, da če ni izražena v pisni obliki, se upošteva, kot da ni dogovorjena

Zakon izrecno določa, da v primeru, da kakšno pogodbeno določilo krši minimalno raven pravic, predpisanih z zakonom, kolektivno pogodbo, splošnim aktom, ki zavezuje delodajalca, ne more biti neveljavna celotna pogodba o zaposlitvi. Hkrati pa tako posamezno določilo, ki je v nasprotju z minimalno ravnijo pravic, ne more veljati in se tako določilo ne uporablja. Takrat se neporsredno uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, kot da bi bile sestavni del pogodbe o zaposlitvi.