Računovodske novice

V ponedeljek, 14.8.2023 dela prost dan. V Bankartu so se z Banko Slovenije sicer dogovorili, da bo v ponedeljek – na izredni dela prosti dan – plačilni promet deloval kot na običajni delovni dan, a banke imajo na to temo še sestanek pri združenju. To je pomembno predvsem za tiste, ki bodo morali v ponedeljek izplačati plače.

Na kakšen način lahko podjetje pomaga zaposlenim ali drugim, prizadetim v naravnih nesrečah?
Donacija je davčno priznan odhodek, v kolikor gre za izplačilo (v denarju ali v naravi) prejemniku, ki je ustanovljen za opravljanje določenih dejavnosti kot nepridobitnih (tudi za humanitarne in splošno koristne namene). Takšna donacija je tudi predmet olajšave do višine enega odstotka obdavčenega prihodka podjetja, ki donacijo izplačuje. Poleg tega lahko podjetje uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove v višini 0,2 odstotka obdavčenega prihodka, za znesek izplačanih donacij prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Podjetje prav tako lahko donira humanitarni organizaciji (ta pa naprej osebi, ki so jo prizadele poplave), v tem primeru je znesek, ne glede na višino, za prejemnika oproščen vseh davkov. Če je prejemnik donacije podjetje, ne glede na to, ali donira pravna ali fizična oseba, se znesek na strani prejemnika vključi v prihodek, ki viša davčno osnovo.
V kolikor podjetje donira fizični osebi, ki v podjetju ni zaposlena, pa znesek izplačila ni davčno priznan odhodek in zanj ne more uveljavljati davčne olajšave. Je pa izplačilo fizični osebi davčno priznan odhodek v primeru, ko delodajalec zaposlenemu izplača enkratno solidarnostno pomoč, ki se po Zakonu o dohodnini ne šteje v davčno osnovo, in sicer do višine 2.000€. Če izplačan znesek presega neobdavčen znesek, se razlika obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja.

Delo med odpravljanjem posledic poplav delodajalec lahko organizira na naslednje načine:

• Odsotnost z dela zaradi višje sile – delavec, ki dela ne more opravljati zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, ki bi ga prejel, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače. Delavcu manjkajočih ur ni potrebno nadomestiti.
• Odsotnost zaradi osebnih okoliščin – delavec lahko izkoristi pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin (med drugim tudi hujša nesreča, ki zadane delavca) vsaj en delovni dan, skupaj pa do največ sedem dni v koledarskem letu.
• Koriščenje rednega ali izrednega neplačanega dopusta
• Odreditev kolektivnega dopusta
• Sprememba vrste ali kraja opravljanja dela – v primeru naravne nesreče se lahko vrsta ali kraj opravljanja dela začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le dokler trajajo takšne okoliščine, da je sprememba nujna in potrebna.
• Čakanje na delo – delodajalec lahko delavce, če jim ni mogoče zagotavljati dela iz poslovnega razloga, napoti na čakanje na delo doma. Pri tem ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% od osnove (povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev).
• Dodatno delo – delodajalec lahko v primerih naravne ali druge nesreče odredi opravljanje dela tudi preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa. Takšno delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi in prepreči materialna škoda.

Med novo sprejete ukrepe pa spada subvencioniranje nadomestila plače v primeru višje sile v višini 80%, sofinanciranje čakanja na delo prizadetih podjetij (80% nadomestila plače) ter dodatnih sedem dni plačanega dopusta za prostovoljce.

Vir: Časnik Finance